IT-forenzika · Podjetja

Kako lahko podjetje z uporabo forenzične informatike preišče sum kršitve predpisov, ne da bi vnaprej predpostavljalo izid?

Ein Compliance-Hinweis kann eine interne Untersuchung erforderlich machen. Aus einem Hinweis folgt jedoch weder die Richtigkeit des Vorwurfs noch die Verantwortlichkeit einer bestimmten Person.

Nezavezujoča poizvedba

Zakaj je to vprašanje pomembno za podjetje

Notranje preiskave lahko imajo znatne gospodarske, kadrovske in pravne posledice. Prav zato je treba najprej pojasniti, katero konkretno tehnično dejstvo je treba dokazati ali ovreči. Čim večja količina podatkov ni znak kakovosti; odločilna je ustrezna, omejena in pregledna preiskava.

Tehnični pristop k preiskavi

Wir übersetzen den Sachverhalt in überprüfbare technische Teilfragen und untersuchen nur die hierfür erforderlichen Systeme, Accounts, Zeiträume und Datenarten.

Kje je meja izjavljanja

Die IT-Forensik stellt technische Tatsachen fest. Ob daraus ein arbeits-, zivil- oder strafrechtlicher Verstoß folgt, ist gesondert zu bewerten.

Zakaj LanCologne?

Notranje preiskave so še posebej občutljive, saj lahko hkrati zadevajo gospodarske interese podjetja, osebne pravice zaposlenih, varstvo osebnih podatkov, soodločanje v podjetju in morebitne poznejše pravne postopke.

LanCologne se zato ne začne s čim bolj obsežno preiskavo informacijskih sistemov. Izhodišče je jasno formulirano tehnično dokazno vprašanje. Iz tega se izpeljejo potrebni viri podatkov, časovna obdobja in koraki preiskave. Tehnična možnost dostopa in pravna dopustnost sta namerno ločeni.

Preiskava ostaja odprta. Sum se ne potrdi zgolj zato, ker se zdi verjeten. Obremenilne, razbremenilne in nasprotujoče si sledi se preverjajo po istih strokovnih merilih. Kadar je mogočih več tehničnih razlag, se te navedejo in, kolikor je mogoče, med seboj primerjajo.

Avtomatizirana poročila, EDR-opozorila, DLP-zadetki ali izpisi forenzične programske opreme se ne sprejmejo kot dokaz brez preverjanja. Ključne ugotovitve se, kolikor je mogoče, preverijo na podlagi primarnih podatkov in se primerjajo z neodvisnimi dokazi.

Za morebitno poznejšo strokovno preverjanje dokumentiramo ne le rezultat, temveč tudi potek njegovega izračuna. Razumljiv glavni del je namenjen poslovodstvu in pravni službi; tehnična priloga pa usposobljenemu zunanjemu forenziku omogoča, da razume bistvene ugotovitve.

Naš način dela

1Določiti razlog za preiskavo in konkretno dokazno vprašanje.
2Vnaprej je treba pojasniti pristojnosti, pravno podlago in, če je to primerno, pravice do sodelovanja.
3Število oseb, sistemov, računov, časa in obseg podatkov je treba omejiti na nujno potrebno.
4Zgodnje pridobivanje podatkov, ki so nestabilni oziroma jim grozi izguba.
5Zagotoviti je treba zaupnost in načelo »potrebe po vednosti« na organizacijski in tehnični ravni.
6Ločite izvirne podatke oziroma ustrezne varnostne kopije delovnih kopij.
7Integriteto, poreklo in čas varovanja je treba jasno dokumentirati.
8Preverjanje veljavnosti opozoril o izdelkih in izpisov orodij glede na primarne podatke.
9Ne smemo enačiti dodeljevanja računov, naprav, sej in oseb.
10Preverite obremenilne, razbremenilne in alternativne razlage enakovredno.
11Ločiti tehnične ugotovitve od pravnih zaključkov.
12Glavno poročilo je treba pripraviti na razumljiv način, tehnični prilogi pa morata biti takšni, da ju je mogoče ponoviti.

Brez predčasnega obsojanja – tudi v primeru, ko je sum že notranje utrjen

Podjetje lahko že na podlagi organizacijskih ali pravnih razlogov ugotovi jasen sum. Izid tehnične preiskave pa ostaja odprt. Dokumentiramo tudi ugotovitve, ki nasprotujejo sumu, in izrecno navajamo, kadar domnevnega dejanja na podlagi prejetih podatkov ni mogoče dokazati.

Tehnični izvid in pravna ocena ostajata ločeni

IT-forenzika lahko na primer ugotovi, da je določen račun izvozil datoteko, da je bila naprava v določenem trenutku povezana ali da je bilo sporočilo tehnično posredovano. Iz tega pa se ne sledi samodejno, katera fizična oseba je to storila, ali je bilo dejanje dovoljeno ali kakšne so posledice s stališča delovnega, civilnega ali kazenskega prava.

LanCologne kot neodvisna tehnična podpora pravni službi in upravi

Podjetje LanCologne ni pooblaščeno za tehnično potrditev želenega rezultata. Naša naloga je, da na podlagi razpoložljivih digitalnih sledi objektivno odgovorimo na konkretno dokazno vprašanje. Preiskava mora ostati razumljiva tudi v primeru, da jo kasneje kritično pregleda nasprotna stranka, sodišče ali drug usposobljen IT-forenzik.

Pravni okvir

Za podatke o zaposlenih je § 26 BDSG bistvena zakonska podlaga. § 26(1) BDSG dovoljuje obdelavo osebnih podatkov zaposlenih za namene delovnega razmerja pod tam navedenimi pogoji. Za odkrivanje kaznivih dejanj ta določba zahteva zlasti dokumentirane dejanske indice, nujnost in sorazmernost; interes zaposlenega, ki je vreden zaščite, ne sme prevladati. § 26(6) BDSG ne vpliva na pravice do sodelovanja zastopnikov interesov.

Poleg tega veljajo načela Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), zlasti zakonitost, omejitev namena in omejitev obsega podatkov v skladu s členom 5 ter zahteva po trdni pravni podlagi v skladu s členom 6. Pri posebnih kategorijah osebnih podatkov je treba upoštevati tudi člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in, če je to primerno, § 26(3) ZZVP.

V primeru tehničnih naprav, namenjenih nadzoru ravnanja ali delovne uspešnosti delavcev, 87. člen, odstavek 1, točka 6 Zakona o soodločanju v podjetjih (BetrVG) predvideva pravico delavskega sveta do soodločanja, če ni nobene zakonske ali kolektivne pogodbene ureditve. Za sisteme MDM, EDR, DLP, Logging in podobne sisteme je zato treba v vsakem posameznem primeru upoštevati njihovo konkretno zasnovo.

Pri prijavah v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev je zlasti pomemben § 8 HinSchG. Načelo zaupnosti ščiti ne le identiteto prijavitelja, temveč tudi osebe, ki so predmet prijave, ter druge osebe, navedene v prijavi. § 9 HinSchG vsebuje zakonske izjeme od načela zaupnosti. § 36 HinSchG prepoveduje povračilne ukrepe in pod tam navedenimi pogoji vsebuje pravilo o dokaznem bremenu.

V primeru poslovnih skrivnosti notranja preiskava ne sme samodejno obravnavati prijave kot kršitev skrivnosti. 5. člen Zakona o poslovnih skrivnostih (GeschGehG) vsebuje izjeme od prepovedi iz 4. člena, med drugim pod določenimi pogoji za odkrivanje nezakonitih dejanj ali poklicnega oziroma drugega neprimernega ravnanja ter za potrebna razkritja predstavnikom delavcev.

Če kasneje pride do civilnega postopka, ZPO med drugim predvideva dokazovanje z ogledom; § 371(1) ZPO izrecno ureja primer, ko je predmet dokazovanja elektronski dokument. Za izvedensko dokazovanje veljajo §§ 402 in naslednji ZPO. V kazenskem postopku sodišče določi obseg dokaznega postopka v skladu s Kazenskim postopkovnim zakonikom (StPO); zlasti § 244 StPO ureja načelo preiskave in predloge za dokaze. Vendar te procesne določbe iz zasebno naročenega poročila o računalniški forenziki ne naredijo samodejno sodnega izvedenskega mnenja.

LanCologne opravlja strokovno tehnično delo in ne zagotavlja pravnega svetovanja. O konkretni dopustnosti preiskovalnega ukrepa, posledicah v okviru delovnega prava, procesni strategiji in kazenskopravni oceni odločajo pristojni pravni svetovalci, organi in sodišča.

Pogosta vprašanja

Kako lahko podjetje z uporabo forenzične informatike preišče sum kršitve predpisov, ne da bi vnaprej predpostavljalo izid?+
Notranje preiskave lahko imajo znatne gospodarske, kadrovske in pravne posledice. Prav zato je treba najprej pojasniti, katero konkretno tehnično dejstvo je treba dokazati ali ovreči. Čim večja količina podatkov ni znak kakovosti; odločilna je ustrezna, omejena in pregledna preiskava.
Kako poteka takšna tehnična preiskava v praksi?+
Wir übersetzen den Sachverhalt in überprüfbare technische Teilfragen und untersuchen nur die hierfür erforderlichen Systeme, Accounts, Zeiträume und Datenarten.
Ali preiskava vedno prinese nedvoumni izid v škodo ali v korist vpletenega?+
Die IT-Forensik stellt technische Tatsachen fest. Ob daraus ein arbeits-, zivil- oder strafrechtlicher Verstoß folgt, ist gesondert zu bewerten.
Ali za to obstaja pravna podlaga?+
Für Beschäftigtendaten ist § 26 BDSG ein wesentlicher gesetzlicher Bezugspunkt. § 26 Abs. 1 BDSG erlaubt die Verarbeitung personenbezogener Beschäftigtendaten für Zwecke des Beschäftigungsverhältnisses unter den dort genannten Voraussetzungen. Zur Aufdeckung von Straftaten verlangt die Vorschrift insbesondere zu dokumentierende tatsächliche Anhaltspunkte, Erforderlichkeit und Verhältnismäßigkeit; das schutzwürdige Interesse der beschäftigten Person darf nicht überwiegen. § 26 Abs. 6 BDSG lässt Beteiligungsrechte der Interessenvertretungen unberührt. Daneben gelten die Grundsätze der DSGVO, insbesondere Rechtmäßigkeit, Zweckbindung und Datenminimierung nach Art. 5 sowie das Erfordernis einer tragfähigen Rechtsgrundlage nach Art. 6. Bei besonderen Kategorien personenbezogener Daten sind zusätzlich Art. 9 DSGVO und gegebenenfalls § 26 Abs. 3 BDSG zu beachten. Bei technischen Einrichtungen, die dazu bestimmt sind, Verhalten oder Leistung von Arbeitnehmern zu überwachen, sieht § 87 Abs. 1 Nr. 6 BetrVG ein Mitbestimmungsrecht des Betriebsrats vor, soweit keine gesetzliche oder tarifliche Regelung besteht. Für MDM, EDR, DLP, Logging und vergleichbare Systeme muss daher jeweils die konkrete Ausgestaltung betrachtet werden. Bei Hinweisen nach dem Hinweisgeberschutzgesetz ist insbesondere § 8 HinSchG relevant. Das Vertraulichkeitsgebot schützt nicht nur die Identität der hinweisgebenden Person, sondern auch Personen, die Gegenstand einer Meldung sind, und sonstige in der Meldung genannte Personen. § 9 HinSchG enthält gesetzliche Ausnahmen vom Vertraulichkeitsgebot. § 36 HinSchG verbietet Repressalien und enthält unter den dort genannten Voraussetzungen eine Beweislastregel. Bei Geschäftsgeheimnissen darf eine interne Untersuchung eine Meldung nicht automatisch als Geheimnisverletzung behandeln. § 5 GeschGehG enthält Ausnahmen von den Verboten des § 4, unter anderem unter bestimmten Voraussetzungen zur Aufdeckung rechtswidriger Handlungen oder beruflichen beziehungsweise sonstigen Fehlverhaltens sowie für erforderliche Offenlegungen gegenüber Arbeitnehmervertretungen. Kommt es später zu einem Zivilprozess, kennt die ZPO unter anderem den Beweis durch Augenschein; § 371 Abs. 1 ZPO regelt ausdrücklich den Fall, dass ein elektronisches Dokument Gegenstand des Beweises ist. Für Sachverständigenbeweis gelten §§ 402 ff. ZPO. In einem Strafverfahren bestimmt das Gericht den Umfang der Beweisaufnahme nach der StPO; insbesondere § 244 StPO regelt den Untersuchungsgrundsatz und Beweisanträge. Diese prozessualen Vorschriften machen aus einem privat beauftragten IT-forensischen Bericht jedoch nicht automatisch ein gerichtliches Gutachten. LanCologne erbringt technische Sachverständigenarbeit und keine Rechtsberatung. Die konkrete Zulässigkeit einer Untersuchungsmaßnahme, arbeitsrechtliche Konsequenzen, prozessuale Strategie und strafrechtliche Bewertung bleiben der zuständigen Rechtsberatung, den Behörden und Gerichten vorbehalten.

LanCologne – IT-forenzika za podjetja

Imate vprašanje v zvezi z digitalnim področjem? LanCologne vam nudi podporo z objektivno in nepristransko forenzično preiskavo na področju IT.

Stopite v stik zdaj