IT-forenzika · Podjetja

Kdaj sploh velja, da je podjetniški dokument poslovna skrivnost v smislu Zakona o poslovnih skrivnostih (Geschäftsgeheimnisgesetz)?

Der Begriff ‚vertraulich‘ reicht rechtlich nicht automatisch aus. § 2 Nr. 1 GeschGehG stellt konkrete Voraussetzungen an ein Geschäftsgeheimnis.

Nezavezujoča poizvedba

Zakaj je to vprašanje pomembno za podjetje

V primeru morebitnih uhajanj podatkov so pogosto ogrožene pomembne gospodarske vrednosti, odnosi s strankami, razvojno znanje ali konkurenčne prednosti. Zato mora temeljita preiskava natančno pojasniti, kateri pretok podatkov se je dejansko zgodil, ne da bi iz suma že sklepali na kršitev zakona.

Tehnični pristop k preiskavi

IT-forensisch können wir dokumentieren, um welche Information es sich handelt, wo sie gespeichert war, wer technisch Zugriff hatte und welche Schutzmaßnahmen nachweisbar waren.

Kje je meja izjavljanja

Ob die Gesamtheit der Voraussetzungen des § 2 Nr. 1 GeschGehG erfüllt ist, ist eine juristische Bewertung. Besonders relevant sind auch nachweisbare angemessene Geheimhaltungsmaßnahmen.

Zakaj LanCologne?

Sum, da je prišlo do kraje podatkov ali izgube zaupnih poslovnih informacij, lahko ima znatne gospodarske in pravne posledice. Prav zato se preiskava ne sme začeti z že vnaprej določenim izidom.

LanCologne najprej pretvori dejansko stanje v konkretna tehnična dokazna vprašanja: Katere datoteke ali zbirke podatkov so zadevne? Ali so bile dejansko odprte, kopirane, izvožene, arhivirane ali prenesene? Katera tehnična pot prenosa je dokazljiva? Kdaj se je to zgodilo? Kateri kontekst naprave, računa ali seje je mogoče dokazati?

Pri tem strogo razlikujemo med možnostjo dostopa, dejanskim dostopom, postopkom kopiranja in uspešnim prenosom. Ti pojmi se v praksi pogosto zamenjujejo, čeprav tehnično opisujejo različne dejanske okoliščine.

Ključne ugotovitve se, kolikor je to mogoče, preverijo na podlagi primarnih podatkov in primerjajo z neodvisnimi viri. Avtomatski alarm, poročilo orodja ali posamezen časovni žig se ne štejejo za dokaz, ne da bi bili preverjeni.

Prav tako se preučujejo običajne alternativne razlage. Postopki prenosa, arhivi projektov, varnostne kopije, sinhronizacija, posodobitve programske opreme ali dovoljena uporaba oblaka lahko pustijo sledi, ki brez konteksta delujejo sumljivo. Šele ko se takšne razlage na podlagi podatkov omejijo, je mogoča zanesljiva tehnična ocena.

Za LanCologne velja, da je tudi ugotovitev, ki razbremeni osumljenca, popoln rezultat preiskave. Če se domnevnega prenosa podatkov ni mogoče potrditi, se to dokumentira enako kot dokazljiv prenos.

Naš način dela

Poslovna skrivnost je pravna opredelitev – pretok podatkov pa je tehnično dokazno vprašanje

Lahko ugotovimo oziroma natančno opredelimo, katere datoteke so bile na voljo, kateri tehnični zaščitni mehanizmi so obstajali in katere dejavnosti dostopa, kopiranja ali prenosa je mogoče dokazati. Ali zadevne informacije izpolnjujejo pogoje za poslovno skrivnost in ali je bilo dejanje nepooblaščeno ali nezakonito, se pravno presoja ločeno od tega.

Brez predčasnih sodb – tudi v primeru opaznih vzorcev pri prestopih

Nenavadno obsežen dostop do datotek, uporaba USB-priključka ali prijava v oblak lahko predstavljajo razlog za nadaljnje preverjanje, vendar to še ne pomeni dokončnega sklepa. Preučujejo se tudi alternativni delovni postopki. Kadar obstaja več možnih razlag, te negotovosti ne nadomesti nobena domneva.

Zakaj LanCologne v zvezi s prenosom podatkov in poslovnimi skrivnostmi?

LanCologne ne izvaja preiskav z namenom potrditve vnaprej postavljenega suma. Odgovorimo na konkretno tehnično vprašanje v zvezi z dokazi, dokumentiramo osnovne primarne podatke in enako jasno navajamo, česa ni mogoče dokazati. S tem vodstvo in pravna služba pridobita dejansko podlago, ki lahko zdrži tudi poznejšo strokovno preverjanje.

V zvezi z zaposlenimi ostaja § 26 BDSG ključna izhodiščna točka. Za odkrivanje kaznivih dejanj § 26(1) BDSG med drugim zahteva dokumentirane dejanske indice, nujnost in sorazmernost; interes zaposlenega, ki je vreden zaščite, ne sme prevladati. Poleg tega veljajo načela Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), zlasti zakonitost, omejitev namena in minimalizacija podatkov.

Za poslovne skrivnosti je ključni Zakon o varstvu poslovnih skrivnosti (GeschGehG). V skladu s § 2 št. 1 Zakona o varstvu poslovnih skrivnosti (GeschGehG) ne zadostuje vsaka zaupna informacija: informacija mora med drugim imeti gospodarsko vrednost, ker ni splošno znana ali zlahka dostopna, mora biti predmet ukrepov za varovanje tajnosti, ki so glede na okoliščine ustrezni, in mora obstajati upravičen interes za varovanje tajnosti.

§ 4 Zakona o poslovnih skrivnostih (GeschGehG) pod določenimi pogoji med drugim prepoveduje nepooblaščen dostop do elektronskih datotek, ki vsebujejo poslovno skrivnost ali iz katerih jo je mogoče izpeljati, ter njihovo nepooblaščeno prisvojitev ali kopiranje. Prepovedana sta lahko tudi uporaba in razkritje. Ali tehnično dokazan dogodek izpolnjuje pravne sestavine kaznivega dejanja, ne odloča IT-forenzik.

Zakon o varstvu prijaviteljev (GeschGehG) vsebuje tudi izjeme. 5. člen navaja zlasti določena dejanja za zaščito upravičenih interesov, med katerimi so pod določenimi pogoji tudi razkrivanje nezakonitih dejanj ali poklicnega oziroma drugega neprimernega ravnanja. Poleg tega je lahko relevantno tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev (HinSchG). 6. člen HinSchG pod določenimi pogoji ureja posredovanje oziroma razkritje poslovnih skrivnosti v okviru zaščitenih prijav. Sum o izgubi podatkov se zato ne sme avtomatično enačiti z nezakonitim kršenjem poslovne skrivnosti.

Zakon o varstvu pravic (GeschGehG) v primeru ugotovljenih kršitev predvideva možne civilnopravne zahtevke, med katerimi so odprava kršitve in prepoved nadaljnjega ravnanja (§ 6), dodatni ukrepi v skladu s § 7, določene pravice do informacij v skladu s § 8 ter odškodnina v skladu s § 10. Kateri zahtevki obstajajo v posameznem primeru, je treba pravno preveriti. IT-forenzika za to zagotavlja le tehnično podlago dejstev.

Če se za nadzor zaposlenih uporabljajo tehnične naprave, so lahko pomembne tudi pravice do sodelovanja delavskega sveta, zlasti v skladu s § 87(1), točka 6 Zakona o delavskih svetih (BetrVG). Konkretno dopustnost pred preiskavo pojasnijo pristojni delovni in pravni organi.

Pogosta vprašanja

🔗 Sorodne teme