IT-forenzika · Sodišča
Kakšen pomen ima samodejna prijava?
Sistemi se lahko zaženejo ali obnovijo sejo brez ponovnega namernega vnosa gesla.
Za sodišče ni odločilno, koliko programov se uporablja. Odločilno je, katero tehnično dejstvo je mogoče zanesljivo ugotoviti na podlagi obstoječe baze podatkov, kako pride do te ugotovitve in kakšne so omejitve pri njeni interpretaciji.
Konkretno vprašanje glede dokazov
Preverjamo nastavitve samodejnega prijave, obnovitev seje, dogodke zagona in prijave ter dejavnosti uporabnikov po zagonu.
Zakaj je tehnični kontekst odločilnega pomena
Digitalne sledi ne nastajajo izolirano. Operacijski sistem, aplikacija, storitev v oblaku, omrežje in uporabniški kontekst lahko na različne načine ustvarijo isti vidni izsledek. Zato se posamezen časovni žig, vnos v dnevnik ali vrednost v bazi podatkov ne upošteva kot dokončna ugotovitev brez preverjanja logike njegovega nastanka. Po potrebi se med seboj poveže več medsebojno neodvisnih sledi.
Kje je meja izjavljanja
Če je samodejno prijavljanje omogočeno, uspešna prijava ni zanesljiv dokaz, da je zadevna oseba vnesla geslo ali namerno odklenila napravo.
Kako LanCologne obravnava dokazno vprašanje
Pri LanCologne se sodna informacijska forenzika začne z vprašanjem dokazovanja in ne z določenim programom za analizo. Najprej se določi, katero tehnično dejstvo je treba pojasniti, kateri viri podatkov so za to relevantni in katere alternativne razlage je treba resno preučiti.
Izhodni podatki in dokazno gradivo se dokumentirajo. Če je to tehnično mogoče, se analiza izvaja na preverjenih forenzičnih varnostnih kopijah ali ustreznih delovnih kopijah. Samodejno ustvarjeni zadetki se pri vprašanjih, pomembnih za odločitev, ne prevzamejo brez preverjanja. Odločilni so izvor, logika nastanka in kontekst posameznega artefakta. Ključne ugotovitve se po potrebi preverijo na podlagi izhodiščnih podatkov ali z drugo strokovno ustrezno metodo.
V strokovnem mnenju se ločujejo ugotovitve dejanskega stanja, strokovna interpretacija in zaključki. Enako pomembna je tudi meja izjav: Kaj je tehnično dokazano? Kaj je le podprto z dokazi? Katere nasprotne ugotovitve obstajajo? Katera alternativna razlaga ostaja možna? Česa na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti?
Glavni del je napisan na način, ki je razumljiv za sodnike in druge udeležence v postopku, ki nimajo posebnega znanja s področja računalniške forenzike. Tehnična preverljivost ostaja ohranjena. Podatkovni viri, informacije o celovitosti, artefakti in koraki preiskave, ki so bistveni za neodvisno preverjanje, so jasno dokumentirani v tehničnem delu.
Od naročila do zanesljive izjave
Ugotovitev, nasprotna ugotovitev in neugotovitev
Sodno mnenje mora ostati odprto glede izida. Če podatki podpirajo neko hipotezo, se pojasni, na kakšen način. Če zanesljivi dokazi nasprotujejo hipotezi, se tudi ti predstavijo. Če podatkovna podlaga ni zadostna, se izrecno navede, da ni bilo mogoče dokazati preostalega. Iz vrzeli v podatkih se ne oblikuje nobena navidezno zanesljiva trditev.
Razumljivo za sodišče – preverljivo za nasprotnega izvedenca
Strokovno jedro je pojasnjeno v razumljivem jeziku. Tehnični izrazi se uporabljajo le tam, kjer so potrebni, nato pa so tudi pojasnjeni. Hkrati so ključni tehnični temelji dokumentirani tako, da lahko neodvisni IT-forenzik na podlagi iste baze podatkov razume potek razmišljanja in ga po potrebi tudi ponovi.
Metodološka uvrstitev
Za sodno informacijsko forenziko ne obstaja zakonski seznam predpisanih programov za analizo. Strokovno gledano so bistveni: nadzorovana baza podatkov, celovitost, dokumentirani koraki preiskave, razumljive zaključke in možnost neodvisne preveritve.
Modul DER.2.2 osnovne zaščite BSI „Priprava na IT-forenziko“ vsebuje koristna osnovna načela za pripravo na poznejše IT-forenzične preiskave in za zavarovanje dokazov ob incidentih IT-varnosti. Vendar pa izrecno ne predstavlja pravilnika za IT-forenzične preiskave v primeru kaznivih dejanj; tudi sama forenzična analiza ni predmet tega modula. Zato se ne predstavlja kot standard forenzike v kazenskem postopku.
LanCologne kot neodvisni IT-strokovnjak
Če mora sodišče tehnično pojasniti konkretno vprašanje v zvezi z digitalnimi dokazi, neodvisno in brez vnaprejšnjih predpostavk preučimo obstoječo bazo podatkov. Cilj ni čim večje število tehničnih zadetkov, temveč strokovno utemeljen odgovor: razumljiv za sodišče, pregleden v svojem izpeljanju in tehnično preverljiv.
Pravni okvir
Za izvedensko dokazovanje v civilnih postopkih so odločilni zlasti §§ 402 in naslednji ZPO. V skladu s § 404a ZPO sodišče usmerja delo izvedenca in lahko določi vrsto ter obseg njegovega dela. V primeru spornih dejstev sodišče določi, katera dejstva naj bodo podlaga za izvedensko mnenje. Člen 407a ZPO med drugim obvezuje izvedenca, da nemudoma preveri, ali naročilo spada v njegovo strokovno področje; morebitne dvome glede vsebine in obsega naročila mora razjasniti sodišče. Pisno izvedensko mnenje ter morebitna pojasnila ali dopolnitve so urejeni v § 411 ZPO. Končna ocena izvedenskega mnenja skupaj z vsemi rezultati dokaznega postopka ostaja v pristojnosti sodišča (§ 286 ZPO).
Pri kazensko-procesnih izvedenskih mnenjih za izvedence veljajo §§ 72 in naslednji ZKP; § 78 ZKP se nanaša na sodniško vodenje dela izvedenca. Kateri predpisi so v konkretnem postopku relevantni, je odvisno od vrste postopka in naročila. IT-forenzično mnenje ne nadomešča pravne ocene.
Pogosta vprašanja
LanCologne – IT-forenzika za sodišča
Imate vprašanje v zvezi z digitalnim področjem? LanCologne vam nudi podporo z objektivno in nepristransko forenzično preiskavo na področju IT.
V zvezi s to temo
- Ali je mogoče digitalni artefakt pripisati določenemu uporabniškemu profilu?
- Kako je treba oceniti artefakte iz skupnih ali tehničnih računov?
- Ali je mogoče razlikovati, ali so bili digitalni podatki ustvarjeni samodejno ali z dejanjem uporabnika?
- Ali je mogoče ugotoviti, ali je bil uporabniški račun zlorabljen ali ga je uporabljala tretja oseba?