IT-forenzika · Sodišča

Kaj se zgodi, če se med forenzično preiskavo IT odkrijejo nova dejstva, ki niso zajeta v sodnem nalogu?

Sodni izvedenec sam ne določi obsega svojega naročila. Če se med preiskavo pojavijo tehnično pomembne okoliščine, ki presegajo zastavljeno dokazno vprašanje, je treba razlikovati med nujno strokovno preučitvijo konteksta in samovoljno razširitvijo obsega naročila.

Nezavezujoča poizvedba

Za sodišče ni pomembno, koliko programov za analizo je bilo uporabljenih. Odločilno je, katero konkretno tehnično dejstvo je mogoče zanesljivo ugotoviti na podlagi razpoložljivih podatkov, kako je ta ugotovitev nastala in kje so njene meje.

Konkretno vprašanje glede dokazov

Zabeležimo ugotovitve in preverimo, ali so potrebne za odgovor na obstoječe dokazno vprašanje. Če obstajajo dvomi glede vsebine ali obsega pooblastila, se zadeva predloži sodišču v razjasnitev, namesto da bi samostojno določili nove cilje preiskave.

Zakaj ena sama digitalna sled redko zadostuje

Digitalni artefakti nastajajo v sistemih z lastnimi mehanizmi shranjevanja, sinhronizacije in beleženja. Posamezni časovni žig, vnos v dnevnik ali vrednost v bazi podatkov se zato ne upošteva kot dokončna ugotovitev brez konteksta. Če to zahteva dokazno vprašanje, se med seboj poveže več neodvisnih sledi in preverijo tehnično verjetne nasprotne hipoteze.

Kje je meja izjavljanja

Odločitev o tem, ali se naročilo za izvedensko mnenje razširi, je v rokah sodišča. Izvedenec ne sme sprožiti novega postopkovnega vprašanja.

Kako LanCologne obravnava dokazno vprašanje

Pri metodi LanCologne se preiskava začne z vprašanjem o sodnih dokazih in ne z določenim programom analize. Najprej se ugotovi, katero tehnično dejstvo je treba ugotoviti, kateri viri podatkov so za to relevantni in katere nasprotne hipoteze je treba upoštevati.

Dokazi in izhodni podatki so jasno dokumentirani. Če je to tehnično mogoče, se analiza izvaja na preverjenih forenzičnih varnostnih kopijah ali ustreznih delovnih kopijah. Ujemanja, ki so pomembna za odločitev, se ne upoštevajo zgolj zato, ker jih prikaže programska oprema. Preverjamo izvor, logiko nastanka in kontekst artefakta ter po potrebi preverjamo ključne ugotovitve na podlagi izhodiščnih podatkov ali z drugo strokovno ustrezno metodo.

V strokovnem mnenju so ugotovitve dejanskega stanja, tehnična interpretacija in zaključki ločeni drug od drugega. Enako jasno so opisane tudi meje trditev: kaj je mogoče dokazati? Kaj je zgolj podprto? Katere nasprotne ugotovitve obstajajo? Kaj ostaja odprto? Nedokazljivost se ne preoblikuje v navidezno zanesljivo trditev.

Glavni del je napisan tako, da lahko sodnik brez posebnega znanja s področja računalniške forenzike razume potek sklepanja. Tehnična preverljivost ostane ohranjena. Viri podatkov, pomembni za preverjanje, informacije o celovitosti, artefakti in koraki preiskave so dokumentirani tako, da lahko neodvisni IT-forenzik razume ključne ugotovitve za morebitno nasprotno mnenje.

Od sodnega naloga do zanesljive izjave

1Strokovno razmejiti sodno pooblastilo in dokazno vprašanje.
2Preveriti, ali vprašanje spada v lastno strokovno področje in ali je potrebno zaprositi sodišče za dodatna pojasnila.
3Dokumentirati dokazna sredstva, izhodiščno stanje in razpoložljivo bazo podatkov.
4Preveriti integriteto podatkov preiskave, kolikor je to tehnično mogoče.
5Iz dokaznega vprašanja izpeljati tehnične preizkusne hipoteze in nasprotne hipoteze.
6Preučite le tiste podatkovne vire, ki so za to pomembni.
7Potrditev ugotovitev, ki so pomembne za odločanje, v tehničnem kontekstu.
8Upoštevajte nasprotja, manjkajoče podatke in alternativne razlage.
9Izrecno navesti meje izjav.
10Jasno odgovoriti na vprašanje glede dokazov in omogočiti tehnično preverjanje.

Pozitivni rezultati, negativni rezultati in odsotnost dokazov

Strokovna ugotovitev mora biti odprta glede izida. Če podatki potrjujejo preverjano hipotezo, se pojasni, na čem ta temelji. Če tej hipotezi nasprotujejo zanesljivi dokazi, se tudi ti predstavijo. Če podatkovna baza ne zadostuje za zanesljivo odločitev, se to označi kot nedokazano oziroma kot odprto tehnično vprašanje. Prav ta ločitev preprečuje, da bi iz vrzeli v podatkih nastala navidezno zanesljiva trditev.

Razumljivo za sodišče – tehnično preverljivo za nasprotnega izvedenca

Strokovno jedro je pojasnjeno v razumljivem jeziku. Strokovni izrazi se uporabljajo le tam, kjer so potrebni, in so nato razloženi. Hkrati so ohranjeni ključni tehnični temelji: preučeni viri podatkov, relevantni artefakti, informacije o integriteti, časovne reference in metodološki koraki. IT-forenzik, ki ni seznanjen s postopkom, mora biti sposoben preveriti izpeljavo, ne da bi glavno besedilo za sodišče postalo zgolj zbirka surovih tehničnih podatkov.

Metodološka uvrstitev

Za sodno informacijsko forenziko ne obstaja zakonsko predpisan seznam obveznih programov za analizo. Strokovno gledano so ključnega pomena nadzorovana baza podatkov, celovitost, dokumentirani koraki preiskave, preverljive zaključke ter možnost neodvisnega pregleda.

Modul DER.2.2 „Priprava na IT-forenziko“ v okviru osnovne zaščite BSI vsebuje koristna osnovna načela za pripravo na poznejše forenzične preiskave in za zavarovanje dokazov ob incidentih na področju IT-varnosti. Vendar pa ne gre za standard forenzike v kazenskem postopku; dejanska forenzična analiza ni predmet tega modula. To razmejitev je treba izrecno upoštevati.

LanCologne kot neodvisni IT-strokovnjak

Če mora sodišče tehnično pojasniti konkretno vprašanje v zvezi z digitalnimi dokazi, neodvisno in brez vnaprejšnjih predpostavk preučimo obstoječo bazo podatkov. Cilj ni čim obsežnejše zbiranje tehničnih zadetkov, temveč strokovno utemeljen odgovor: razumljiv za sodišče, pregleden v svojem izpeljanju in tehnično preverljiv.

Pravni okvir

Za dokazovanje s strokovnim mnenjem v civilnih postopkih so pomembni zlasti §§ 402 in naslednji ZPO. § 403 ZPO se nanaša na opredelitev točk, ki jih je treba preučiti. V skladu s § 404a ZPO sodišče usmerja delo strokovnega izvedenca in lahko določi vrsto ter obseg njegovega dela. § 407a ZPO vsebuje obveznosti izvedenca, med drugim glede preverjanja lastnega strokovnega področja ter pojasnjevanja dvomov o vsebini in obsegu naročila. § 411 ZPO ureja pisno izvedensko mnenje ter njegovo pojasnjevanje in dopolnjevanje. Ocena izvedenskega mnenja skupaj z ostalimi dokaznimi ugotovitvami ostaja naloga sodišča (§ 286 ZPO).

Pri izvedenskih mnenjih v kazenskem postopku za izvedence veljajo §§ 72 in naslednji Kazenskega postopkovnega zakonika (StPO). Kateri predpisi so v konkretnem postopku relevantni, je odvisno od naročila in vrste postopka. IT-forenzično mnenje ne nadomešča niti pravne ocene niti sodne presoje dokazov.

Pogosta vprašanja

Kaj se zgodi, če se med forenzično preiskavo IT odkrijejo nova dejstva, ki niso zajeta v sodnem nalogu?+
Sodni izvedenec si naloge ne določi sam.
Kako poteka takšna tehnična preiskava v praksi?+
Pri LanCologne se preiskava začne z vprašanjem o sodnih dokazih in ne z določenim programom analize.
Ali rezultat preiskave zagotavlja jasno ugotovitev za sodišče?+
Odločitev o tem, ali se naročilo za izvedensko mnenje razširi, je v rokah sodišča. Izvedenec ne sme sprožiti novega postopkovnega vprašanja.
Ali za to obstaja pravna podlaga?+
Za izvedensko dokazovanje v civilnih postopkih so pomembni zlasti §§ 402 in naslednji ZPO. § 403 ZPO se nanaša na opredelitev točk, ki jih je treba preučiti. V skladu s § 404a ZPO sodišče usmerja delo izvedenca in lahko določi vrsto ter obseg njegovega dela.

LanCologne – IT-forenzika za sodišča

Imate vprašanje v zvezi z digitalnim področjem? LanCologne vam nudi podporo z objektivno in nepristransko forenzično preiskavo na področju IT.

Stopite v stik zdaj