IT-forenzika · Podjetja

Zakaj bi pravna služba podjetja morala LanCologne pravočasno vključiti v notranjo preiskavo s tehničnim značajem?

Pravne službe potrebujejo zanesljiva tehnična dejstva, preden lahko smiselno ocenijo možnosti na področju delovnega, civilnega, varstva osebnih podatkov ali kazenskega prava.

Nezavezujoča poizvedba

Zakaj je to vprašanje pomembno za podjetje

Notranje preiskave lahko imajo znatne gospodarske, kadrovske in pravne posledice. Prav zato je treba najprej pojasniti, katero konkretno tehnično dejstvo je treba dokazati ali ovreči. Čim večja količina podatkov ni znak kakovosti; odločilna je ustrezna, omejena in pregledna preiskava.

Tehnični pristop k preiskavi

LanCologne pomaga pravne okoliščine pretvoriti v tehnična dokazna vprašanja, na katera je mogoče jasno odgovoriti, ter na podlagi tega potrebne podatke analizirati na način, ki omogoča ponovljivost in je odprt glede izida.

Kje je meja izjavljanja

Ne nadomeščamo pravnega svetovanja. Prav ločitev med ugotavljanjem tehničnih dejstev in pravno oceno zagotavlja trdno sodelovanje s pravnimi oddelki.

Zakaj LanCologne?

Notranje preiskave so še posebej občutljive, saj lahko hkrati zadevajo gospodarske interese podjetja, osebne pravice zaposlenih, varstvo osebnih podatkov, soodločanje v podjetju in morebitne poznejše pravne postopke.

LanCologne se zato ne začne s čim bolj obsežno preiskavo informacijskih sistemov. Izhodišče je jasno formulirano tehnično dokazno vprašanje. Iz tega se izpeljejo potrebni viri podatkov, časovna obdobja in koraki preiskave. Tehnična možnost dostopa in pravna dopustnost sta namerno ločeni.

Preiskava ostaja odprta. Sum se ne potrdi zgolj zato, ker se zdi verjeten. Obremenilne, razbremenilne in nasprotujoče si sledi se preverjajo po istih strokovnih merilih. Kadar je mogočih več tehničnih razlag, se te navedejo in, kolikor je mogoče, med seboj primerjajo.

Avtomatizirana poročila, EDR-opozorila, DLP-zadetki ali izpisi forenzične programske opreme se ne sprejmejo kot dokaz brez preverjanja. Ključne ugotovitve se, kolikor je mogoče, preverijo na podlagi primarnih podatkov in se primerjajo z neodvisnimi dokazi.

Za morebitno poznejšo strokovno preverjanje dokumentiramo ne le rezultat, temveč tudi potek njegovega izračuna. Razumljiv glavni del je namenjen poslovodstvu in pravni službi; tehnična priloga pa usposobljenemu zunanjemu forenziku omogoča, da razume bistvene ugotovitve.

Naš način dela

Brez predčasnega obsojanja – tudi v primeru, ko je sum že notranje utrjen

Podjetje lahko že na podlagi organizacijskih ali pravnih razlogov ugotovi jasen sum. Izid tehnične preiskave pa ostaja odprt. Dokumentiramo tudi ugotovitve, ki nasprotujejo sumu, in izrecno navajamo, kadar domnevnega dejanja na podlagi prejetih podatkov ni mogoče dokazati.

Tehnični izvid in pravna ocena ostajata ločeni

IT-forenzika lahko na primer ugotovi, da je določen račun izvozil datoteko, da je bila naprava v določenem trenutku povezana ali da je bilo sporočilo tehnično posredovano. Iz tega pa se ne sledi samodejno, katera fizična oseba je to storila, ali je bilo dejanje dovoljeno ali kakšne so posledice s stališča delovnega, civilnega ali kazenskega prava.

LanCologne kot neodvisna tehnična podpora pravni službi in upravi

Podjetje LanCologne ni pooblaščeno za tehnično potrditev želenega rezultata. Naša naloga je, da na podlagi razpoložljivih digitalnih sledi objektivno odgovorimo na konkretno dokazno vprašanje. Preiskava mora ostati razumljiva tudi v primeru, da jo kasneje kritično pregleda nasprotna stranka, sodišče ali drug usposobljen IT-forenzik.

Za podatke o zaposlenih je § 26 BDSG bistvena zakonska podlaga. § 26(1) BDSG dovoljuje obdelavo osebnih podatkov zaposlenih za namene delovnega razmerja pod tam navedenimi pogoji. Za odkrivanje kaznivih dejanj ta določba zahteva zlasti dokumentirane dejanske indice, nujnost in sorazmernost; interes zaposlenega, ki je vreden zaščite, ne sme prevladati. § 26(6) BDSG ne vpliva na pravice do sodelovanja zastopnikov interesov.

Poleg tega veljajo načela Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), zlasti zakonitost, omejitev namena in omejitev obsega podatkov v skladu s členom 5 ter zahteva po trdni pravni podlagi v skladu s členom 6. Pri posebnih kategorijah osebnih podatkov je treba upoštevati tudi člen 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in, če je to primerno, § 26(3) ZZVP.

V primeru tehničnih naprav, namenjenih nadzoru ravnanja ali delovne uspešnosti delavcev, 87. člen, odstavek 1, točka 6 Zakona o soodločanju v podjetjih (BetrVG) predvideva pravico delavskega sveta do soodločanja, če ni nobene zakonske ali kolektivne pogodbene ureditve. Za sisteme MDM, EDR, DLP, Logging in podobne sisteme je zato treba v vsakem posameznem primeru upoštevati njihovo konkretno zasnovo.

Pri prijavah v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev je zlasti pomemben § 8 HinSchG. Načelo zaupnosti ščiti ne le identiteto prijavitelja, temveč tudi osebe, ki so predmet prijave, ter druge osebe, navedene v prijavi. § 9 HinSchG vsebuje zakonske izjeme od načela zaupnosti. § 36 HinSchG prepoveduje povračilne ukrepe in pod tam navedenimi pogoji vsebuje pravilo o dokaznem bremenu.

V primeru poslovnih skrivnosti notranja preiskava ne sme samodejno obravnavati prijave kot kršitev skrivnosti. 5. člen Zakona o poslovnih skrivnostih (GeschGehG) vsebuje izjeme od prepovedi iz 4. člena, med drugim pod določenimi pogoji za odkrivanje nezakonitih dejanj ali poklicnega oziroma drugega neprimernega ravnanja ter za potrebna razkritja predstavnikom delavcev.

Če kasneje pride do civilnega postopka, ZPO med drugim predvideva dokazovanje z ogledom; § 371(1) ZPO izrecno ureja primer, ko je predmet dokazovanja elektronski dokument. Za izvedensko dokazovanje veljajo §§ 402 in naslednji ZPO. V kazenskem postopku sodišče določi obseg dokaznega postopka v skladu s Kazenskim postopkovnim zakonikom (StPO); zlasti § 244 StPO ureja načelo preiskave in predloge za dokaze. Vendar te procesne določbe iz zasebno naročenega poročila o računalniški forenziki ne naredijo samodejno sodnega izvedenskega mnenja.

LanCologne opravlja strokovno tehnično delo in ne zagotavlja pravnega svetovanja. O konkretni dopustnosti preiskovalnega ukrepa, posledicah v okviru delovnega prava, procesni strategiji in kazenskopravni oceni odločajo pristojni pravni svetovalci, organi in sodišča.

Pogosta vprašanja

🔗 Sorodne teme