IT-forenzika · Sodišča

Ali je mogoče ugotoviti, kdo je uporabljal računalnik ali pametni telefon?

Vprašanje „Kdo je uporabljal napravo?“ spada med najpogostejša in hkrati najtežja dokazna vprašanja v IT-forenziki. Prijavljen uporabniški račun še ne pomeni samodejno dokaza, da je oseba, na katero je račun odprt, sama sedela pred napravo. Enako velja za pametni telefon, ki pripada neki osebi, vendar ga je morda uporabljala tretja oseba.

Nezavezujoča poizvedba

Zanesljiva identifikacija se zato ne more utemeljiti na podlagi enega samega artefakta. Izhaja – če sploh – iz verige med seboj združljivih sledi: prijava, stanje naprave, uporabniški profil, komunikacijski podatki, dejavnosti v zvezi z datotekami, lokalni ali oblačni računi, po potrebi biometrični ali napravi specifični podatki ter časovna povezanost z drugimi dogodki.

Naša naloga ni, da iz uporabniškega računa naredimo osebo, temveč da sodišču pojasnimo, katera povezava je tehnično potrjena, verjetna, zgolj možna ali pa je ni mogoče dokazati.

Dejansko vprašanje glede dokazov

Katere sledi lahko vsebuje dodelitev uporabnika?

Glede na napravo in vprašanje so lahko pomembni dogodki prijave, uporabniški računi, podatki o sejah, povezave z napravami, računi v aplikacijah, sledi komunikacije, podatki o lokaciji ali omrežju ter dejavnosti v datotečnem sistemu. Odločilna je korelacija.

Primer: Prijava v Windows ob 10:02, odprt dokument ob 10:05 in sporočilo, poslano takoj zatem iz računa, prijavljenega v istem profilu, lahko skupaj pomenijo več kot kateri koli posamezni dokaz. Kljub temu je treba preveriti, ali je mogoče kot alternativno razlago upoštevati avtomatizirane procese, dostop na daljavo ali uporabo s strani tretjih oseb.

Kje je meja izjavljanja

Tehnični artefakti pogosto najprej povezujejo račun, sejo ali napravo – ne nujno pa tudi fizično osebo, ki stoji za njimi. Ta razmejitev mora ostati jasno izražena v izvedenskem mnenju.

Zakaj LanCologne?

Pri sodnih naročilih za nas ni odločilno, kateri program za analizo najprej prikaže zadetek. Odločilno je, ali je mogoče na dokazno vprašanje strokovno odgovoriti in ali ta odgovor zdrži neodvisno preverjanje.

Delujemo brez vnaprejšnjih predpostavk, dokumentiramo izvor ključnih ugotovitev in preverjamo alternativne tehnične razlage. Dejanska analiza se načeloma izvaja na forenzični kopiji oziroma na podatkovni zbirki, ki je bila zajeta na način, ki zagotavlja dokazno vrednost. Izvirniki se ne preiskujejo neposredno, če to ni nujno potrebno. Kadar so tehnično potrebni posegi v živo, se morebitne spremembe, ki jih ti povzročijo, izrecno dokumentirajo.

Odločilne ugotovitve se, odvisno od vprašanja, preverijo z drugo strokovno ustrezno metodo ali neposredno na podlagi izhodiščnih surovih podatkov. Katera orodja se za to uporabijo, je odvisno od dokaznega gradiva in vprašanja. Odločilni so primernost, strokovna priznanje in sledljivost metode – ne pa ime izdelka.

Naše strokovno mnenje ločuje ugotovljena dejstva, tehnično oceno in preostalo negotovost. Negativni izid je enako skrbno utemeljen kot pozitiven izid.

Tako delamo pri sodnih naročilih

Naš način dela – od sodnega naloga do odgovora

Najprej preverimo, ali vprašanje spada v naše strokovno področje, na katerih dejstvih temelji sodišče ter ali sta vsebina in obseg naročila jasno opredeljeni. V primeru dvoma sodišče poskrbi za pojasnilo. To je v skladu s § 404a in § 407a ZPO.

Morebitni razlogi, ki bi lahko vzbudili dvom o nepristranskosti, se preverijo pred začetkom vsebinske preiskave in se po potrebi razkrijejo sodišču.

Naprave, nosilci podatkov, varnostne kopije in na voljo dane datoteke se identificirajo in dokumentirajo. Zabeleži se stanje ob preiskavi.

Če je to tehnično mogoče, se pripravi forenzična kopija ali forenzični odtis. Hash vrednosti in drugi preizkusi celovitosti služijo za nedvoumno identifikacijo. Izvirnik se ohrani za poznejše preverjanje.

Določimo, kateri sledi bi podprli domnevni dogodek, kateri nasprotni dokazi so možni in katere alternativne tehnične razlage je treba preveriti.

Preučujejo se le tisti artefakti, ki imajo strokovno vrednost za dokazno vprašanje. Avtomatske ujemitve se ne prevzamejo brez preverjanja.

Ugotovitve, ki so pomembne za odločitev, se – če je to potrebno – preverijo z drugo priznano metodo, z drugega tehničnega vidika ali neposredno na podlagi surovih podatkov.

Izrecno preverjamo, kaj iz podatkov ni dovoljeno sklepati. Navajamo manjkajoče podatke, morebitno izbrisanje, tehnične omejitve, nepopolne izpiske ali nasprotujoče si sledi.

Končni odgovor izhaja iz dokumentiranih ugotovitev. Ni izražen močneje, kot to dopuščajo podatki.

Glavno besedilo je razumljivo tudi za tiste, ki niso forenzični strokovnjaki. Tehnična priloga vsebuje informacije, ki jih neodvisni IT-forenzični strokovnjak potrebuje za strokovno preverjanje ali izdelavo nasprotnega mnenja.

ZPO §§ 403, 404a, 407a in 411; § 286 ZPO za končno sodno presojo. V kazenskih postopkih §§ 72 in naslednji StPO.

Strokovni izvedenec zagotovi strokovno dejansko podlago. Pravna presoja in končna ocena dokazov ostajata v pristojnosti sodišča.

Pogosta vprašanja

LanCologne – IT-forenzika za sodišča

Potrebujete neodvisno tehnično preiskavo v zvezi s sodnim dokaznim vprašanjem? LanCologne preiskuje digitalne sledi objektivno, pregledno in ponovljivo. Dokumentiramo tako pozitivne ugotovitve kot tudi primere, ko dokazov ni mogoče najti, ter tehnične omejitve, tako da je sklepna ugotovitev razumljiva za sodišče in strokovno preverljiva za neodvisnega IT-forenzika.

Stopite v stik zdaj