IT-forenzika · Sodišča

Ali je mogoče dokazati, ali so bili podatki namerno izbrisani?

Izbrisana datoteka še ne odgovarja na vprašanje, zakaj je ni več. Datoteke so bile lahko namerno izbrisane, samodejno počistene, odstranjene med sinhronizacijo, prepisane s programsko opremo ali zamenjane med sistemskimi postopki.

Nezavezujoča poizvedba

Za sodišča zato običajno ni zanimivo le samo dejstvo, da je prišlo do izbrisa, temveč tudi njegov kontekst. Ali je mogoče ugotoviti povezavo z uporabnikom? Ali obstajajo znaki, ki kažejo na koš, ukaze za izbris, dogodke v datotečnem sistemu, sinhronizacijo, čiščenje sistema ali časovno bližino drugih relevantnih dejanj?

Naša raziskava razlikuje med tremi ravnmi: da podatki manjkajo, da je postopek izbrisa tehnično dokazljiv in da se ta postopek lahko pripiše določenemu namernemu dejanju.

Dejansko vprašanje glede dokazov

Kako se rekonstruira postopek brisanja?

Možni viri so metapodatki datotečnega sistema, strukture koša, FSEvents ali drugi dnevniki sprememb, sledi v lupini ali aplikacijah, varnostne kopije in posnetki stanja. Pri mobilnih napravah ali aplikacijah se lahko dodajo še sledi v bazah podatkov in WAL.

Pomembna je časovna korelacija. Manjkajoči objekt in hkrati zabeležen ukaz za izbris imata drugačen pomen kot datoteka, ki je preprosto ni več mogoče najti.

Kje je meja izjavljanja

Iz samega dejstva, da datoteka manjka, se ne sme samodejno sklepati na namerno uničenje dokazov. Namernost je poleg tega pravno oziroma dejansko vprašanje, o katerem odloča sodišče, in ne tehnična ugotovitev izvedenca.

Zakaj LanCologne?

Pri sodnih naročilih za nas ni odločilno, kateri program za analizo najprej prikaže zadetek. Odločilno je, ali je mogoče na dokazno vprašanje strokovno odgovoriti in ali ta odgovor zdrži neodvisno preverjanje.

Delujemo brez vnaprejšnjih predpostavk, dokumentiramo izvor ključnih ugotovitev in preverjamo alternativne tehnične razlage. Dejanska analiza se načeloma izvaja na forenzični kopiji oziroma na podatkovni zbirki, ki je bila zajeta na način, ki zagotavlja dokazno vrednost. Izvirniki se ne preiskujejo neposredno, če to ni nujno potrebno. Kadar so tehnično potrebni posegi v živo, se morebitne spremembe, ki jih ti povzročijo, izrecno dokumentirajo.

Odločilne ugotovitve se, odvisno od vprašanja, preverijo z drugo strokovno ustrezno metodo ali neposredno na podlagi izhodiščnih surovih podatkov. Katera orodja se za to uporabijo, je odvisno od dokaznega gradiva in vprašanja. Odločilni so primernost, strokovna priznanje in sledljivost metode – ne pa ime izdelka.

Naše strokovno mnenje ločuje ugotovljena dejstva, tehnično oceno in preostalo negotovost. Negativni izid je enako skrbno utemeljen kot pozitiven izid.

Tako delamo pri sodnih naročilih

Naš način dela – od sodnega naloga do odgovora

Najprej preverimo, ali vprašanje spada v naše strokovno področje, na katerih dejstvih temelji sodišče ter ali sta vsebina in obseg naročila jasno opredeljeni. V primeru dvoma sodišče poskrbi za pojasnilo. To je v skladu s § 404a in § 407a ZPO.

Morebitni razlogi, ki bi lahko vzbudili dvom o nepristranskosti, se preverijo pred začetkom vsebinske preiskave in se po potrebi razkrijejo sodišču.

Naprave, nosilci podatkov, varnostne kopije in na voljo dane datoteke se identificirajo in dokumentirajo. Zabeleži se stanje ob preiskavi.

Če je to tehnično mogoče, se pripravi forenzična kopija ali forenzični odtis. Hash vrednosti in drugi preizkusi celovitosti služijo za nedvoumno identifikacijo. Izvirnik se ohrani za poznejše preverjanje.

Določimo, kateri sledi bi podprli domnevni dogodek, kateri nasprotni dokazi so možni in katere alternativne tehnične razlage je treba preveriti.

Preučujejo se le tisti artefakti, ki imajo strokovno vrednost za dokazno vprašanje. Avtomatske ujemitve se ne prevzamejo brez preverjanja.

Ugotovitve, ki so pomembne za odločitev, se – če je to potrebno – preverijo z drugo priznano metodo, z drugega tehničnega vidika ali neposredno na podlagi surovih podatkov.

Izrecno preverjamo, kaj iz podatkov ni dovoljeno sklepati. Navajamo manjkajoče podatke, morebitno izbrisanje, tehnične omejitve, nepopolne izpiske ali nasprotujoče si sledi.

Končni odgovor izhaja iz dokumentiranih ugotovitev. Ni izražen močneje, kot to dopuščajo podatki.

Glavno besedilo je razumljivo tudi za tiste, ki niso forenzični strokovnjaki. Tehnična priloga vsebuje informacije, ki jih neodvisni IT-forenzični strokovnjak potrebuje za strokovno preverjanje ali izdelavo nasprotnega mnenja.

ZPO §§ 403, 404a, 407a in 411; § 286 ZPO. V kazenskih postopkih §§ 72 in naslednji StPO.

Strokovni izvedenec zagotovi strokovno dejansko podlago. Pravna presoja in končna ocena dokazov ostajata v pristojnosti sodišča.

Pogosta vprašanja

LanCologne – IT-forenzika za sodišča

Potrebujete neodvisno tehnično preiskavo v zvezi s sodnim dokaznim vprašanjem? LanCologne preiskuje digitalne sledi objektivno, pregledno in ponovljivo. Dokumentiramo tako pozitivne ugotovitve kot tudi primere, ko dokazov ni mogoče najti, ter tehnične omejitve, tako da je sklepna ugotovitev razumljiva za sodišče in strokovno preverljiva za neodvisnega IT-forenzika.

Stopite v stik zdaj